Prve podobe, ki mi pridejo pred oči ob besedi Srce Jezusovo, so velik kip na ženski strani v cerkvi na Homcu ter običajne podobice, ki sem jih povezovala z ljudsko umetnostjo in pobožnostjo. Z vsemi sem se srečevala v svoji mladosti, vendar so mi same na sebi ostale zaprte. Izrazno so namreč pripadale stilu, ki me - urbane podeželanke konec 20. stoletja - ni več nagovarjal. Vse dokler se mi ni v poznih študentskih letih zgodilo osebno iskanje, kdo sem in kje je moje mesto.
Bila sem dejavna skavtinja, običajna katoličanka, predvsem
pa iskalka, kajti mladost vznemirja srce - življenje je bilo še odprto. Tisto
leto sem sredi vsega dogajanja notranje zaznala posebno Marijino bližino. Rada
sem se ustavljala v kapeli brezjanske Matere Božje pri frančiškanih, udeležila
sem se sprejema kipa Marije romarice, kjer sem čutila notranjo tolažbo, zaznala
sem vzgib, naj z določeno osebo poromam na Brezje. Ko sem tam stopila pred
oltar z njeno podobo, me je v hipu presenetil glas, ki sem ga zaslišala v sebi:
»Zaupaj!« Od presenečenja sem pobegnila iz cerkve, ne da bi vedela, kaj naj bi
to pomenilo za moj življenjski položaj. Vznemirjenje in privlačnost, obenem pa
nejasnost duhovnega dogajanja so me po nasvetu prijatelja pripeljali na duhovni
konec tedna v Nazarje. Spomnim se začetnega notranjega upora, ko sem šele tam
izvedela, da sem se prijavila na pripravo za posvetitev Jezusovemu in
Marijinemu srcu. Še vedno se mi je zdela presladka pobožnost za starejše, ki z
menoj nima nikakršne zveze. V kratki bitki me je razorožila razlaga, da
posvetitev pomeni izročitev Božji ljubezni. Ostala sem, ob posvetitvi obnovila
tudi skavtsko obljubo in od takrat, 6. 6. 1999, se je moje življenje začelo
spreminjati, v dveh letih se mi je obrnilo na glavo.
Jeseni sem odšla na enoletni podiplomski študij v Anglijo.
Izbrala sem univerzo, ki je imela na kampusu kapelo, ki je bila vedno odprta za
molitev, ter dobro pastoralno oskrbo za študente. Začela sem redno vsakodnevno
moliti ob Božji besedi, hoditi dnevno k maši. Ob vrnitvi domov so se mi
poklicni načrti podrli, pojavile so se druge priložnosti. Dokler ni prišel 25.
6. 2001, ko sem imela prvo srečanje z duhovno spremljevalko, kjer spet ni šlo
vse gladko. Popoldne sem doma iskala odgovor - kot so me naučili na duhovnih
vajah - v Božji besedi, zato sem v svoji sobi pred podobo Jezusovega in
Marijinega srca, ki je visela na steni, odprla Sveto pismo, zagledala 19.
vrstico Pisma Filemonu in prebrala »saj mi dolguješ sam sebe«. Tedaj se mi je
notranje razodel Jezus Kristus kot ljubezen mojega življenja - bilo je
srečanje, ki mi je dalo spoznati resnico mojega življenja, odprlo oči za novo
identiteto. Bilo je presenetljivo, osupljivo, globoko, neizbrisno. Potrebovala
sem še nekaj mesecev, da sem - z dodatnimi milostmi, boji, razločevanji,
duhovnimi vajami - pa spet v noči med prvim petkom in prvo soboto, po prvem
iskreno premoljenem rožnem vencu (nisem ga še zares sprejela za svojo osebno
molitev) v miru izrekla svoj da. »Da,
pa četudi bo treba biti uršulinka!«
Po Božji previdnosti je naneslo, da sem vstopila k sestram
na rojstni dan ustanovitelja skavtstva, 22. 2. 2002. Razumela sem kot obljubo,
da bo redovno življenje še nadgradnja skavtskega, ki mi je prineslo ogromno
veselja in priložnosti za ustvarjanje, življenje v prijateljstvu, za življenje
zares.
Po petnajstih letih med uršulinkami opažam, da ostajajo
temelji podobni - zaupanje Božji ljubezni, ki vodi skozi razne preizkušnje,
izzive, pustolovščine, neznana področja. Devica Marija mi stoji ob strani, skupaj
s sv. Angelo me notranje učita, kako ohranjati osredinjeno odprtost - vedno
večjo odprtost realno krhkega srca - za Božje delovanje. Veliko je izzivov
vsakdanjega življenja, a največji se mi zdi ohraniti srce odprto za bližino
Boga in ljudi, saj z leti vedno bolj spoznavamo, kaj nas boli in prizadene, s
tem pa tveganje, da bi se pred vsem tem sami zavarovali. Resnična varnost, ki
zmore ohraniti moje srce odprto sredi sveta, je zaupanje Božji ljubezni, ki me
nikoli in nikjer ne zapusti, četudi vedno sama tega ne vidim tako. A je
resnica!
Ni komentarjev:
Objavite komentar