sreda, 14. junij 2017

14. Jezus gleda mene


Velika slika, ki je visela v domači hiši, je bila moja prva izkušnja srečanja z Jezusovim Srcem.

Mislim, da je bila to slika v spomin družinske posvetitve. V ›Bohkovem‹ kotu sta viseli še manjši tabli Jezusovega in Marijinega Srca, vendar me nista tako nagovarjali kot barvna slika v lesenem izrezljanem okvirju. Jezusov pogled s te slike nas je spremljal povsod. Tako sva se včasih s sestro prepričevali: Jezus gleda mene! ... Ne, mene gleda! ... Njegov pogled je sledil vsaki posebej. Spominjam se, da je stari oče, ko je sedel na krušni peči, večkrat pogledal to Jezusovo Srce in pomolil k njemu. Tako tudi mama, ki je prenašala »težo dneva in vročino«. Skoraj vsak petek smo poleg rožnega venca in večerne molitve molili tudi litanije Jezusovega Srca. Obisk svete maše je bil med tednom kar pogost, še posebno pa na prvi petek in prvo soboto. V župniji se je ta pobožnost redno opravljala; otroci smo prišli k sveti maši, potem pa počakali na pouk v šoli.

Gotovo je bilo vse to družinsko dogajanje nekje v globini povezano tudi z mojim duhovnim poklicem. Ko sem razmišljala o svoji odločitvi, sem poleg drugih možnosti najpogosteje mislila, da si želim biti v veliki družini, kjer bi lahko pomagala mnogim in bila hkrati blizu Bogu. To je bila »zamegljena slika«, ki pa se je v molitvi in posvetovanju jasnila v odločitev za redovni poklic.

Vedno bolj sem spoznavala globino in širino Jezusovega Srca, ki je ´žareče ognjišče ljubezni´; ki je nenehno vabilo »hodi za menoj« ter bilo trdna podlaga vsemu delovanju v življenju in karizmi Družbe. Tu doživljam Jezusovo obljubo »prejeli boste stokratno bratov, sester ...« Z besedami »vse zate, o presveto Srce Jezusovo«, ki so ostale zapisane v srcu od prvih dni vstopa v samostan, skušam polagati vse v njegovo Srce in iz njegovih obljub dobivati moč za vsakdanje služenje Bogu in ljudem. O, koliko milosti, pomoči in blagoslova sem že prejela!

Čas zarisuje gube na obraz in tudi v duši. Vendar močno verujem, da me Jezus še vedno spremlja s svojim pogledom in usmiljeno ljubeznijo, zato ga zaupno in iskreno prosim: »Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi moje srce po svojem Srcu.«

s. Agata Ulaga, Marijina sestra

Ni komentarjev:

Objavite komentar